Z opremljanjem šole se je začelo prek srbskega dobavitelja in prek njih tudi oprema iz tedanje Sovjetske zveze, vse pa v okviru državnega projekta usmerjenega izobraževanja. Oprema je bila namenjena za izvajanje temeljnih strokovnih predmetov.
Na instrumente je bilo treba čakati kot na nov avto, na osciloskop iz Iskre dve leti, ruske pa je dobavljal Slovenijales in so bili na zalogi. Težava je bila v ruskih napisih, zato se niso uveljavili v slovenski šolski praksi.
Težje je bilo z nabavo elektrotehničnega materiala. Za potrebe pouka v delavnicah smo nabavljali v Ljubljani pri Mladem tehniku in v Zagrebu. Zaradi povezovanja s podjetji smo začeli dobivati material iz podjetij.
Ivan Mavsar