Učitelj pride v predavalnico, se gladi po bradi, hodi po razredu in globoko razmišlja, nato pa izdavi: »Danes bomo spraševali, se kdo javi?« Tišina kot v grobu. »No, prav,« pravi in odide do katedra ter odpre redovalnico, ne da bi gledal. S prstom z višine torpedira na imena in enega izbere.

»No, pridi, da vidimo, kaj si se naučil.«

Učenec  s težkim srcem pride pred tablo, učitelj pa vseka: »Povej mi definicijo vzgona.«

»Aaaha. Vzgon je teža izpodrinjene vode,« odgovori učenec.

Učitelj udari po mizi in vzklikne: »A ga vidte, kako nič ne ve.« Pogladi se po rdečih kocinah ter počasi in previdno pove: »Vzgon je sila, ki je enaka masi izpodrinjene vode! Sedi, ena!«

Ker smo se selili od učilnice do učilnice, so takrat so nosili dnevnik in redovalnico dežurni učenci.  Nesrečnež pohiti do dežurnega ter hoče pogledati v redovalnico, ali je res dobil cvek. Po krajšem prerekanju mu dežurni to le dovoli. Učenec pogleda in na obrazu se mu razleze nasmešek in v smehu pravi sošolcu, ki se je pisal enako kot on: »Ej, ti si dobil kolc ne jaz …«

»Kaj,« reče sošolec zgroženo in še sam pogleda. Oddrvi nazaj do učitelja in ga pobara: »Tovariš, cvek ste pa zapisali meni, pa sploh nisem bil vprašan jaz.«

»Nič ne de,« mu odvrne učitelj samozavestno in se nasmehne. »Se boš naučil in se drugič javil, pa boš dokazal, da znaš za več in popravil oceno …«

In tako je napačnemu učencu ostala enka, ki jo je naslednjo uro popravljal in dobil trojko, enka pa mu je še kar ostala. Smešno, a samo če se ne zgodi tebi, a ne?!

Andrej Dragoš